Je tudi vas doletelo vnetje nožnice, niste pa povsem prepričane ali gre za glivično ali bakterijsko vnetje? Berite dalje, saj bomo v nadaljevanju predstavili razlike med obema vrstama vnetij, zato da jih boste znale prepoznati.
Kako prepoznati glivično vnetje?
Glivično vnetje nožnice običajno spremljajo naslednji znaki: bel izcedek iz nožnice, ki je siraste strukture in brez vonja. Običajno so tudi sramne ustnice pordele in pečejo. Omenjene znake lahko zdravite same, saj je tudi zdravilo, na primer kapsule ali krema Lomexin, na voljo v lekarni brez recepta. Če pa ste zaznale hujšo rdečico, močno srbenje in ranice na sluznici, morate k zdravniku. Zapleteno glivično vnetje povzročajo druge vrste glivic, ne C. albicans, ampak C. tropicalis ali C. glabrata[1]. A pozor, zaradi posebnih okoliščin velja glivično vnetje pri nosečnicah, sladkornih bolnicah in ženskah s kronično boleznijo za zapleteno.
Kako prepoznati bakterijsko vnetje?
Do bakterijskega vnetja pride, ko se število mlečnokislinskih bakterij, ki vzdržujejo normalno kislost v nožnici, zmanjša, v nožnici pa se razrastejo bakterije (in ne glivice kot pri glivičnem vnetju). Pokazatelji bakterijskega vnetja so voden izcedek, sivkasto bele barve, ki ga spremlja vonj po ribah.[2] Menstruacija in spolni odnos te znake še poslabšata.
Zdravljenje
Tako glivično kot bakterijsko vnetje () se zdravi lokalno s kapsulami ali vaginalno kremo, oziroma sistemsko z antibiotiki. Če se boste poslužili kreme oziroma vaginalnih kapsul Lomexin, lahko pričakujete hiter pričetek delovanja zdravila in hitro odpravljene simptome, [3] zmanjšano pogostost bolezni[4] in dolgotrajno zaščito. [5]
[1] http://pza.si/Clanek/Vaginalno-vnetje.aspx
[2] http://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/bakterijska-ali-glivicna-vaginalna-okuzba
[3] VERONESE M, et al. Mykosen 1987;30 (8):386-90. Periti P. et al. Journal of Chemotherapy 1999;
11(3):3-42
[4] Fenticonazole – Summary on experience in treatment of gynaecological and dermatological infections, Recordati, 2008.
[5] LAWRENCE AG. At al. Curr Med Res Opin 1990; 12 (2):114-9