S prihodom diskontnih trgovcev Lidl, Hofer in Eurospin v Slovenijo se je zdelo, da je klasičnim trgovcem »odklenkalo«. Kmalu za prihodom diskontnih trgovcev pa so začele rasti tudi specializirane trgovine, ki še bolj podrobno nagovarjajo individualne potrebe potrošnikov.
Grožnja spletnih trgovin
Diskontni trgovci in manjše, bolj specializirane trgovine, pa niso edina grožnja klasičnim trgovcem in njihovim trgovinskim formatom. Trgovinska dejavnost se namreč nenehno spreminja in pojavljajo se novi in novi formati, ki ogrožajo tradicionalne načine prodaje. Ena večjih groženj je nedvomno postala spletna trgovina, ki je pravi razcvet doživela v času koronakrize. V tem času so tudi tisti, ki prej spletni trgovini niso posvečali posebne pozornosti, vzpostavili spletne trgovine, da so se lahko obdržali v igri.
Skok v preteklost
Odgovor na vprašanje, zakaj so (bili) hipermarketi tako popularni se skriva v sloganu »vse na enem mestu«. V ogromnih nakupovalnih centrih so lahko kupci našli dobesedno vse, kar so potrebovali, na enem mestu, brez sprehajanja po različnih manjših trgovinah. Na več ko 15.000 kvadratnih metrih so tako lahko kupci našli vse od živil do izdelkov za dom in gospodinjstvo ter oblačila in opremo za šport in prosti čas.
Individualizirano nakupovanje
S prihodom diskontnih trgovcev, ki ponujajo enak prodajni program po nižjih cenah so se za hipermarkete začele prve težave, ki so se začele stopnjevati s prihodom manjših specializiranih prodajaln, ki so imele večjo možnost zadovoljevanja individualnih potrošniških potreb. Klasični trgovci so na te spremembe odgovorili z razvejano mrežo priročnih in sosedskih prodajal, kjer so ponudbo začeli prilagajati lokalnemu okolju.
Po takem načinu delovanja je nedvomno v slovenskem prostoru najbolj znan Mercator, ki si je s svojo gosto mrežo dostopnih prodajaln prislužil naziv »najboljši sosed«. Po besedah predsednika uprave Tomislava Čizmića se je Mercator s spremenjenimi nakupovalnimi navadami potrošnikov dobro spopadel. Prenovili so namreč svoje prodajalne, v katere so v ospredje umestili potrebe lokalnega prebivalstva in jih založili z izdelki, ki te potrebe zadovoljujejo. Tako so na primer v območja, kjer je več zaposlenih in šolarjev, ki nakupujejo malico in prigrizke umestili prodajalne Minute, ki so osredotočene prav na ponudbo že pripravljenih jedi, primernih za take kupce.
Imamo v Sloveniji res preveč trgovin?
Kljub spremembam v nakupovalnih navadah pa se gradnja supermarketov še vedno ni ustavila. Spomladi so tako odprli nakupovalno središče Aleja v ljubljanski Šiški, ki ga je dal zgraditi Spar pod vodstvom generalnega direktorja Igorja Merviča. Prav tako se še vedno načrtuje gradnja nakupovalnih centrov v Stožicah in Emoniki. Zaradi tega se marsikomu postavlja logično vprašanje, ali nimamo morda v Sloveniji že preveč trgovin. Vsakodnevno zapolnjeni parkirni prostori in gneča v nakupovalnih središčih, zlasti ob vikendih, tej trditvi brez dvoma nasprotujejo. Po mnenju strokovnjakinje za osebne finance Ane Vizovišek se to dogaja zato, ker v nakupovalnih središčih ljudje zadovoljujejo svoje želje in ne potrebe. Želje pa imamo vsak dan nove in nove.