Slovenija je kulinarično precej razgibana dežela, zato niti ne preseneča, da imamo pri nas kar veliko število gostiln, ki ponujajo kulinarične dobrote iz vseh koncev sveta. Čeprav Slovenija ni tako kot na primer nekatere vzhodne dežele – recimo Tajska, država, kjer bi vladala kultura obedovanja zunaj, pa je v Sloveniji vendarle zaznati veliko število gostiln glede na število prebivalcev.
Gotovo je temu tako med drugim tudi zato, ker so cene po večini slovenskih gostiln do obiskovalčevega žepa ali denarnice sorazmerno prijazne, zato si lahko velika večina povprečnih državljanov privošči obedovanje v gostilni. Če torej kultura obedovanja zunaj ni splošno prisoten trend, pa smo Slovenci vendarle narod, ki se rad odpravi na kosilo ali večerjo ven, v priljubljeno gostišče. Gostilne navadno obiskujemo tudi, ko želimo z obedom proslaviti kakšen poseben dogodek ali na primer rojstni dan. V vsakem primeru je veliko število najrazličnejših kuhinj in gostiln v Sloveniji dokaz, da smo Slovenci na splošno narod, ki rad dobro je in pije, po možnosti zunaj, v gostilni. Porast gostiln je mogoče opaziti tudi v zadnjem desetletju, ko je Slovenija postala tudi za turiste vedno bolj zanimiva turistična destinacija.
Kulinarična ponudba naših večjih in pogosteje obiskanih mest je tako primerna precej številčnim tujim gostom, ki obiščejo našo državo. Sploh naša prestolnica nudi mnoge kulinarične užitke. Tako se celotna ponudba jedi in pijače skuša prilagoditi željam svojih obiskovalcev. V ta namen je predvsem v Ljubljani mogoče zaznati porast gostiln, ki ponujajo pristno tradicionalno slovensko hrano. Nad njimi se seveda najbolj navdušujejo ravno turisti, ki želijo preizkusiti našo hrano in na ta način bolje spoznati slovensko kulturo. Poleg takšnih gostiln je danes vse več tudi sodobnih modernističnih gostišč, z omembe vrednim interierjem in zanimivo, včasih tudi za naše brbončice dokaj nenavadno kulinarično ponudbo. Tako ne bodite presenečeni, če boste na meniju kake izmed omenjenih gostiln našli račja jetrca v brusnični omaki ali gosje meso z kokosom in marmelado. Skratka, kulinarična ponudba odraža našo kulturo, njen razvoj in mnogotere vplive, saj je lega naše države zares precej »na prepihu«.
Poleg gostiln vseh vrst se danes pojavljajo še gostilne, ki uvajajo prakso, znano iz tujine, po imenu »cucina povera«. Gre za gostilne, ki skušajo svojim obiskovalcem ponuditi preproste jedi in pri tem uporabiti sestavine, ki bi jih po večini drugih gostiln preprosto zavrgli. Mnogo kuharjev v takšnih gostilnah pa zna povedati, da je ravno kuhanje najbolj osnovnih in prvinskih jedi včasih najbolj zahtevno. Gostilne v Sloveniji torej v svoji ponudbi in kvaliteti v ničemer ne zaostajajo za gostilnami v tujini. Ponudba se bo v prihodnje gotovo še nadgrajevala in izboljševala, velika verjetnost pa je, da se bo vsaj številčna rast novih gostiln nekoliko zaustavila ali omejila, kar je na nek način tudi odraz gospodarske krize in izzivov sodobnega časa, pred katere smo postavljeni. Po drugi strani pa je večini jedcev gotovo pomembneje, da obstaja manj, a bolj kvalitetnih gostiln, ki se v svoji ponudbi zares potrudijo in želijo svojim obiskovalcem zares pričarati nepozabno kulinarično in gurmansko izkušnjo.
Za prihodnost dobre hrane pa se nam zaenkrat v Sloveniji gotovo ni bati.